Normal view MARC view ISBD view

Koncept eno- in/ali večjezičnosti (Matija Vlačić Ilirik in Primož Trubar) / Peti-Stantić, Anita.

By: Peti-Stantić, Anita.
Material type: materialTypeLabelArticleDescription: 33-33.Other title: The concept of mono- or/and plurilingualism (Matija Vlačić Ilirik and Primož Trubar) [Naslov na engleskom:].Subject(s): 6.03 | jednojezičnost, višejezičnost, književni jezik hrv | monolingualism, plurilingualism, literary language engOnline resources: Click here to access online In: Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju - jezikoslovni simpozij ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja (17.-19.04.2008. ; Ljubljana, Slovenija) Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju - jezikoslovni simpozij ob petstoletnici Rojstva Primoža Trubarja str. 33-33Merše, Majda ; Ahačič, KozmaSummary: Referat govori o vplivu večjezičnih (latinko-germansko-slovanskih) konceptov na oblikovanje kocnepta o enem narodnem jeziku pri slovenskih in hrvaških protestantih. Poseben poudarek namenja odnosu med dialektalno podlago in intelektualno nadgradnjo. Eno najbolj pomembnih vprašanj, ki ga zastavlja Vlačić, je namreč legitimiteta narodnega jezika kot knjižnega. V konceptu, ki ga predlaga, ta legitimiteta izhaja iz njegove osebne intelektualne izkušnje bivanja v številnih jezikih, med katerimi je prvi maternji jezik, ki je dograjen z jeziki, ki se ne vklapljajo njega, ampak so postavljeni na drugo intelektualno, kulturno-civilizacijsko raven. Med timi drugimi jeziki so Vlačiću Iliriku hebrejščina in grščina prvotni in najbolj pomembni jeziki modeli, tisti ki jih je študiral in potem celo poučeval, potem sledi latinščina, v kateri je napisal kmalu vsa svoja znanstvena dela, potem pa nemščina, v kateri se je sporazumeval in v kateri je živel največji del svojega življenja, in na koncu vsekakor stara cerkvena slovanščina, v čigavo glagoljaško tradicijo je bil vkoreninjen. Čeprav je tudi Trubar skozi življenje uporabljal vsaj trije jezike, pred očmi mu je vendar bil en jezik, medtem ko so Vlačiću, ki je vse svoje moči usmerjal na utemeljitev prostora intelektualne svobode, in ne narodnega jezika, pred očmi bili vsi tisti jeziki, na podlagi katerih je menil da je treba modelirati ta eden, narodni, pri čemer on sam skorajda ni nič sodeloval v modeliranju, temveč v vzpostavljanju okvira ki omogoča to modeliranje. Trubar je deloval za narod, Vlačić skoraj izključno za intelektualno elito, ki ji je tudi Trubar bil del.
Tags from this library: No tags from this library for this title. Log in to add tags.
No physical items for this record

Referat govori o vplivu večjezičnih (latinko-germansko-slovanskih) konceptov na oblikovanje kocnepta o enem narodnem jeziku pri slovenskih in hrvaških protestantih. Poseben poudarek namenja odnosu med dialektalno podlago in intelektualno nadgradnjo. Eno najbolj pomembnih vprašanj, ki ga zastavlja Vlačić, je namreč legitimiteta narodnega jezika kot knjižnega. V konceptu, ki ga predlaga, ta legitimiteta izhaja iz njegove osebne intelektualne izkušnje bivanja v številnih jezikih, med katerimi je prvi maternji jezik, ki je dograjen z jeziki, ki se ne vklapljajo njega, ampak so postavljeni na drugo intelektualno, kulturno-civilizacijsko raven. Med timi drugimi jeziki so Vlačiću Iliriku hebrejščina in grščina prvotni in najbolj pomembni jeziki modeli, tisti ki jih je študiral in potem celo poučeval, potem sledi latinščina, v kateri je napisal kmalu vsa svoja znanstvena dela, potem pa nemščina, v kateri se je sporazumeval in v kateri je živel največji del svojega življenja, in na koncu vsekakor stara cerkvena slovanščina, v čigavo glagoljaško tradicijo je bil vkoreninjen. Čeprav je tudi Trubar skozi življenje uporabljal vsaj trije jezike, pred očmi mu je vendar bil en jezik, medtem ko so Vlačiću, ki je vse svoje moči usmerjal na utemeljitev prostora intelektualne svobode, in ne narodnega jezika, pred očmi bili vsi tisti jeziki, na podlagi katerih je menil da je treba modelirati ta eden, narodni, pri čemer on sam skorajda ni nič sodeloval v modeliranju, temveč v vzpostavljanju okvira ki omogoča to modeliranje. Trubar je deloval za narod, Vlačić skoraj izključno za intelektualno elito, ki ji je tudi Trubar bil del.

Projekt MZOS 130-1301044-0989

SLV

There are no comments for this item.

Log in to your account to post a comment.

Powered by Koha