Normal view MARC view ISBD view

Strašna resnica: O metonimični racionalnosti pri Hawksu in Cavellu / Tatjana Jukić.

By: Jukić, Tatjana.
Material type: materialTypeLabelArticlePublisher: 2015Description: 117-133.Other title: The Awful Truth: On Metonymic Rationality in Hawks and Cavell [Naslov na engleskom:].Subject(s): 6.06 | Stanley Cavell, Howard Hawks, film, filozofija hrv | Stanley Cavell, Howard Hawks, film, philosophy eng In: Stanley Cavell : Refleksija filma str. 117-133uredila Ivana Novak ; [prevodi Tomaž Grušovnik in Maja Lovrenov].Summary: Ko se Caryju Grantu v Strašni resnici (The Awful Truth) ne uspe galantno odzvati na domnevno nezvestobo Irene Dunne, mu slednja odvrne, da je »izgubil svojo kontinentalno pamet«. To bi lahko razumeli tudi kot strašno resnico njune zgodbe: obstaja pamet, ki je specifično ameriška, poseben tip racionalnosti, ki ni odvisen od vključevanja in izključevanja, značilnega za kontinentalni duh (in filozofijo). Prav v tej točki se s filozofijo sooči Stanley Cavell: še več, ne zanima ga toliko resnica sama kakor pa njena strašnost. To je tudi točka, kjer filozofija za Cavella zahteva vrnitev k psihoanalizi ; poleg tega Cavell natanko v tej poziciji mobilizira spol v dispozitiv, kjer se strašnost, resnica in ustava združijo za Ameriko v nastajanju. S tem v mislih predlagam razpravo o Cavellovi ženski, ženski iz njegovih knjig o filmu, ženski, ki dominira nad »zelenim svetom« hollywoodskih komedij ponovne poroke in zagotavlja pravila zaroke, ki so izven kontinentalne pameti. Osredotočila se bom na komediji Adamovo rebro in Njegovo nezvesto dekle. Kljub temu, da se zdi, da ne ustrezajo Cavellovi definiciji, ženski s sodnimi dvoranami in njihovimi pripadajočimi prostori vendarle ravnata tako, kot bi s tem sugerirali, da zeleni svet ni odsoten, temveč je metonimija za tiste prostore, ki bi jih pripisali (čistemu) umu. Nazadnje predlagam, da ta miselni sestav predstavlja točko, v kateri Deleuzova filozofska fascinacija z žensko, filmom in Ameriko terja kritično preoblikovanje.
Tags from this library: No tags from this library for this title. Log in to add tags.
No physical items for this record

Ko se Caryju Grantu v Strašni resnici (The Awful Truth) ne uspe galantno odzvati na domnevno nezvestobo Irene Dunne, mu slednja odvrne, da je »izgubil svojo kontinentalno pamet«. To bi lahko razumeli tudi kot strašno resnico njune zgodbe: obstaja pamet, ki je specifično ameriška, poseben tip racionalnosti, ki ni odvisen od vključevanja in izključevanja, značilnega za kontinentalni duh (in filozofijo). Prav v tej točki se s filozofijo sooči Stanley Cavell: še več, ne zanima ga toliko resnica sama kakor pa njena strašnost. To je tudi točka, kjer filozofija za Cavella zahteva vrnitev k psihoanalizi ; poleg tega Cavell natanko v tej poziciji mobilizira spol v dispozitiv, kjer se strašnost, resnica in ustava združijo za Ameriko v nastajanju. S tem v mislih predlagam razpravo o Cavellovi ženski, ženski iz njegovih knjig o filmu, ženski, ki dominira nad »zelenim svetom« hollywoodskih komedij ponovne poroke in zagotavlja pravila zaroke, ki so izven kontinentalne pameti. Osredotočila se bom na komediji Adamovo rebro in Njegovo nezvesto dekle. Kljub temu, da se zdi, da ne ustrezajo Cavellovi definiciji, ženski s sodnimi dvoranami in njihovimi pripadajočimi prostori vendarle ravnata tako, kot bi s tem sugerirali, da zeleni svet ni odsoten, temveč je metonimija za tiste prostore, ki bi jih pripisali (čistemu) umu. Nazadnje predlagam, da ta miselni sestav predstavlja točko, v kateri Deleuzova filozofska fascinacija z žensko, filmom in Ameriko terja kritično preoblikovanje.

Projekt MZOS projekt

SLV

There are no comments for this item.

Log in to your account to post a comment.

Powered by Koha