Normal view MARC view ISBD view

Očetje književnosti in otroci časa : spominske slovesnosti v produkciji začetkov hrvaške nacionalne književnosti / Protrka Štimec, Marina.

By: Protrka Štimec, Marina.
Material type: ArticleArticleDescription: 153-169 str.Other title: The fathers of literature, children of their time. Commemorative ceremonies and the beginnings of Croatian national literature [Naslov na engleskom:].Subject(s): 6.03 | hrvaška književnost, 19 stoletje, komemorativne prakse, Ivan Gundulić, Marko Marulić, kulturalni svetniki, kanonOnline resources: Click here to access online In: Studia litteraria 22 (2016); str. 153-169Summary: V tem poglavju obravnavamo spominske slovesnosti v hrvaški literaturi 19. stoletja: njihovo povezanost s procesi izrisovanja literarnega kanona, z vplivom na kolektivni spomin in s procesom nacionalne legitimacije v večjezičnem cesarstvu. Pri tem opozarjamo na razlike v načinih organizacije in izvedbe prve spominske slovesnosti, tj. proslave dvestoletnice smrti Ivana Gundulića, ki je potekala leta 1838 v Zagrebu, in poznejših proslav: »Gundulićeve slave« iz leta 1893 v Dubrovniku in nacionalne proslave iz leta 1901, posvečene Marku Maruliću. Diskurz, obseg, deloma tudi uporabljeni simbolni postopki, vsekakor pa vloga, pripisana velikemu pisatelju, pričajo o nedavnih spremembah v kulturnem polju pa tudi v politični in kulturni sferi, tj. o spremembah, ki jih sprožajo tovrstne javne, ritualizirane, performativne, telesne in emotivne prakse. Medtem ko je v prvem primeru mogoče govoriti o praksi, ki ustoliči izbranega avtorja s tem ko skrbi za potenciale njegovega življenja in dela (vita), je v poznejših slovesnostih prepoznati usmerjenost k dinamično- perpetualnemu cultusu, preko katerega je razmeroma trdno avtorsko mesto zdaj postavljeno v širše družbene okvire.
Tags from this library: No tags from this library for this title. Log in to add tags.
No physical items for this record

V tem poglavju obravnavamo spominske slovesnosti v hrvaški literaturi 19. stoletja: njihovo povezanost s procesi izrisovanja literarnega kanona, z vplivom na kolektivni spomin in s procesom nacionalne legitimacije v večjezičnem cesarstvu. Pri tem opozarjamo na razlike v načinih organizacije in izvedbe prve spominske slovesnosti, tj. proslave dvestoletnice smrti Ivana Gundulića, ki je potekala leta 1838 v Zagrebu, in poznejših proslav: »Gundulićeve slave« iz leta 1893 v Dubrovniku in nacionalne proslave iz leta 1901, posvečene Marku Maruliću. Diskurz, obseg, deloma tudi uporabljeni simbolni postopki, vsekakor pa vloga, pripisana velikemu pisatelju, pričajo o nedavnih spremembah v kulturnem polju pa tudi v politični in kulturni sferi, tj. o spremembah, ki jih sprožajo tovrstne javne, ritualizirane, performativne, telesne in emotivne prakse. Medtem ko je v prvem primeru mogoče govoriti o praksi, ki ustoliči izbranega avtorja s tem ko skrbi za potenciale njegovega življenja in dela (vita), je v poznejših slovesnostih prepoznati usmerjenost k dinamično- perpetualnemu cultusu, preko katerega je razmeroma trdno avtorsko mesto zdaj postavljeno v širše družbene okvire.

SLV

There are no comments for this item.

Log in to your account to post a comment.

Powered by Koha

//